Lvpvt Vsvk Dong dvzvr we aqlvm pvn rì

Lvpvt Vsvk Dong dvzvr we aqlvm pvn rì.

Shóngshøng we pèmè maq dènì tashì lúnlvm shìqshvn lvm dang nvng sing we pàqzí dvshvt mvyøng we tìyø taqnø Soda vbá we aqlvm pvn

angtì rìnø vsvng vsvk lvpvt dong dvzvr we dang dvtit dvlè lvm íe.

Vsvng gø' vrvmí shò:ngì nø aqì we soda vbá we aqlvm pvn rìnø shìqshvn lvm dang dvpvt shvla we aqlvm pvn nø mví we svng vsvng mvmèí sháì

we ínìgø, aq gvm nø kíwe pvn írvt aq shòng we vsvng gvza luqìe. Wedø kíwe aqlvm pvn angtì rìrvt vsvng gúng sha svng vsvk súnshì lvwan nø

lvpvt dong dvzvr we nvng dvgá gúng shà shìqshvn lvm dang rìtaq mvdøm shìdø záyvng loq dvzvr we nø dèng we íe. We rvtnø soda vbá we nvng

kípvn jūmdwè gvza vbá pvn íwe, Kà shvdún - Cocacola, pepsi rìdø íwe pvn svng nø shvdún shvrvm shìnø aqlvm wàì.

Gún dvtøpmò we taq soda vbáwe, jùmdwì loq mvlòng vbá we aqlvm pvn rìnø mvløt aqwe dø vsv:ngò gúng svng vsvktø lvwan dvzvr we íe. Yadang

nvng sing nø American Journal of Public Health mvdò rìí gún dvtøp lúnò we lvgà taq soda nvng kíwe aqlvm pvn angtì (240 ml) tì tiqguk svng nì

vrvm aqò we ínìnø, vshøm nøng dángtè vlewe rvtø taq vdèò vsvk vprat lvpvt nø vní nøng mvdvm vsvk dùng nø ní vrvm vní guk mvdvm vshøm

nøng dángtè ni vrvm aqwe ínìnø pvngwà nøng dvngtè vsvk dong dvzvr we íe, wanø shønò we íe. Shøng mvyø wenø vsvng lvpvt dong dvzvr

le wawe íe.

We ang mvtú svng vsvk (20-65) nøng dvhø rvm íwe vsvng 5300 yá ján svng vshøm nøng dangtè gún dvtøpmò we kèní shálún shìwe íe. Soda

vbá we kí pvn angtì gvza aqwe vsvng rìtaq cell rìsvng vgámà we Telomeres ( DNA rì dvpvt) nvnggùn yúm dvzvr we nvng cell rì bvnlì chvk chvk

màwa bøì rvt shøng polvng vshóng daqwe ínø gúng shà rì vshóng daq we svng yvng lún shìe. Kíwe pvn angtì taq vbá we jūmdwè datní gø vgò

mvcì, nvrøm nvng vtò lúnlvm nvnggùn rìsvng gvyaq dvzvr weí máyø yòwe rì ídvzvr we íe.

We rvtnø cì Paqzí vdè rìí gún dvtøp lúnò we taq vsvng lvpvt dùng dvzvr we taq kèní vgám lúnlvm dvpvt soda vbánø kí pvn aqlvm angtì rìsvng

shvdún shvrvm shìnø aqlvm, mvløt rì bat tot màaqlvm, rvtø vrvm mvnshì rawe, kàn yúng kànyvng loqloq vmà rawe nvng nvmsi nvmsò rì vmà

lvm nvnggùn zí dvtvn shìwe íe. Vsv:ngò lvpvt dùng dvzvr we soda vbá we kípvn aqlvm angtì rìsvng nøngmaq shvngbè í, shò:ngì we íe. Vsv:ngí

aqlvm dvpvt tuk ngòwe írvt aqì weni íe. Té mvlùng nø vmpà vmda:ngí mvaq mvdaq, aqrà we pvn íe wa lánì we vsvng rìgø vl shàwe íe. Yalòng

svng bat tut aq mvdaq wanø shønwe mvyøng we mví, wedø ínìgø shìqshvn lvm dang nvng màvtū we aqlvm angtì írvt, shvdún shvrvm shìnø

aqlvm waì wang dvshvt mvyøng we íe.

Shóngshøng we Pèmè vnvm vchvng maq kípvn aqlvm angtìò cerè ràwe dang taq kèní lutshì lúnlvm dvpvt shvdún shvrvm shìnø aqshalvm

vchvk we íe. Kíwe tìrì svng gvlvng daq loqloq aqwe ínìnø shìqshvn lvm dang ràké dvzvrlè. Vránø kíwe angtì rìtaq vngà we angshøng rì nvng

mvrshvm rì dvbá shìwe íe.

Angshøng vngà lvm nvng mvrshvm vnvp lvm dvpvt chemical cìrì svng lv:ngò wenø shìqshvn lvm dvpvt màvdu we írvt shvdiq vyá shì rae. We

chemical cì, rìnø vsvng DAN svng ràkéò nø Cancer vna svng bøn pvng dvzvr we íe wanø, gún dvtøp lúnò we íe. We rvtnø aqwe vsv:ngí nvn

shìqshvn lvm dang nvng singwe pàqzí rì sháò we ínìnø, shvni mvaq we rvtø taq, we vchùyè yáng kãdø íwe pvnrì vbá we svng èsháò ínìnø

tòniò dvjà mvrshvm svng rvsvng shì wang shìqshvn we lúnlvm dvpvt dvtit tvlè we íe.